Ko se ti na pol poti zastrika

Takle mamo je rekel Zrnec enkrat v neki oddaji..

Ampak me je izraz zabaval.

Takle mamo, je rekla Maja, ki se ze zadnjih 10 dni sprasuje kaj je narobe.

Na Fijiju sem se imela odlicno, odkar sem pa prisla v Avstralijo pa se ne znajdem lih najbolje. Prvic se mi je zgodilo, da se mi ne da iskat nove druzbe. Ne da se mi zacet pogovora z neznanci in se pogovarjat o tem, kam kdo potuje, koliko casa potuje, kje je bil in kam gre.

Ne da se mi gledat znamenitosti. Ja, grozna sem.

Ampak po Fijiju lahko recem, da me tud plaze ne zanimajo vec. Mesta v Avstraliji so si zelo podobna, lepo urejena, cista, z priblizno podobnim aranzmajem. Ah. Tako da me cisto nic vec ne impresionira. KAJ ZA VRAGA JE NAROBE Z MANO???

Vam povem tule v Avstraliji so prav hecni. Vsaka stavba, ki ima nekaj vec kot 100 let, dobi nalepko ´historic´in potem je cel cirkus okol tega kako je stavba super stara in znamenita. Mogoce sem samo prevec razvajena od Evrope? Kjer historic dejansko pomeni stoletja zgodovine in to ni samo ena stavba, ki se sramezljivo skriva med steklenimi neboticniki.

V Argentini sem spoznala enega takega popotnika mojih let. Spoznala sva se preko enga sosolca v Buenos Airesu, in potem po nakljucju oba pristala na istem busu proti Mendozi, Sem bila kar vesela, da bom imela druzbo. No, se je izkazalo, da je bil James sit vseh popotovanj (je ze pri 25tih naredil vecmesecno potovanje po svetu) in da se mu je zdelo brezveze iskat nove znance. No, jaz sem bila takrat se polna prvih vtisov velikega potovanja in novih obrazov, in se mi je zdel fant malce zamorjen. Nisem cisto razumela kaj mu je. Ha. Pa sem danes cisto na istem.

Danes je tocno 3 mesece mojega potovanja.

To pomeni 90 dni (okvirno) potepanja.

90 dni zivljenja v enem kovcku.

• 1 par novih kavbolk (dvojne so se mi pa ze strgale)


• 5 parov novih cevljev (vstete japanke, dvojne superge, eni navadni cevlji, ki so ostali na Fijiju po pomoti, eni lepsi sandali (ki se niso doziveli premiere).


• en nov gsm aparat (slovenska Nokia me je pustila na cedilu po manj kot enem letu uporabe!!!)


• 6 tednov ucenja spanscine


• 10 letalskih poletov


• 5 busov, 3 x vlak (do danes)


• 4 x ladjica (na Fijiju seveda)


• 8 hostlov & hotelov ( o katerih mislim enkrat narest posebno porocilo)


• ena garsonjera


• nekaj izkusenj z spanjem pri prijateljih, znancih oz nakljucnih ljudeh preko interneta


• ne vem koliko razlicnih obrokov hrane... no, vam povem, da jem trikrat na dan v povprecju, tako da si zracunajte


• nisem stela, ampak mislim da sem ze presegla 1000+ fotografij na svojem digitalcu


• 50+ novih ´prijateljev´. Delam namrec spisek. Ampak v to niso vsteti se vsi ostali ljudje, ki sem jih bezno spoznala in se malce pogovarjala....

Pa smo sele na polovici poti.

No, in tako se zadnje dni nekaj smilim sama sebi in se sprasujem, kaj naj naredim.

Napisala sem si nekaj ugotovitev o sebi, o katerih boste slisali v (upam da bo nekoc ugledala luc sveta) knjigi. Vam namignem samo, kdor si zeli bit na samotnem otoku s palmo in kokosom... naj dvakrat premisli.

in NE! Nisem vrgla puske v koruzo in ne bom se prisla domov:)

Sem se pogovorila sama s sabo, in na sreco lahko predebatirala svoj brainstorming z eno frendico, ki me je ravno ob pravem casu pokontaktirala po skypu. Imam nov plan. JUHU!

ja, boste ze zvedl no!!

Maja